Plan

Chargement...

Figures

Chargement...
Couverture fascicule

Shpella e Konispolit (Raport paraprak për gërmimet e viteve 1992-1994) / Konispol cave, Albania (A preliminary report on excavation, 1992-1994)

[article]

Année 1996 26 pp. 183-224
doc-ctrl/global/pdfdoc-ctrl/global/pdf
doc-ctrl/global/textdoc-ctrl/global/textdoc-ctrl/global/imagedoc-ctrl/global/imagedoc-ctrl/global/zoom-indoc-ctrl/global/zoom-indoc-ctrl/global/zoom-outdoc-ctrl/global/zoom-outdoc-ctrl/global/bookmarkdoc-ctrl/global/bookmarkdoc-ctrl/global/resetdoc-ctrl/global/reset
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
Page 183

ILIRIA Nr. 1-2, 1996 Gërmime arkeologjike të viteve 1992-1994

Muzafer Korkuti1, Karl M.Petruso2, Lorenc Bejko1, Brooks B.EIlwood3, Julie M.Hansen4, Francis B.Harrold2, Nerissa Rusell5 dhe Sytze Bottema6

SHPELLA E KONISPOLIT

(Raport paraprak për gërmimet e viteve 1992-1994)

Hyrje

Projekti që përshkruhet në këtë raport u konceptua si një bashkëpunim binacional gjatë vizitës së bashkëdrejtorit amerikan K.Petraso në Shqipëri, në gusht të vitit 1991. Gjatë kësaj vizite, i shoqëraar nga bashkëdrejtori shqiptar M. Korkuti u vizituan një numër vendbanimesh arkeologjike dhe u diskutuan problème të ndryshmè të prehistorisë shqiptare. U arrit në përfundimin se rrethi i Sarandës në pjesën më jugore të Shqipërisë, nga i cili ekzistonin të dhëna për banim të hershëm, por që paraqisnin problème të cilat prisnin zgjidhje, do të ishte zona më e frytshme për studim. Bashkëdrejtorët vendosën në fokus të projektit shpellën në veri të qytetit të Konispolit (fig. 1). Ky raport përshkraan në mënyrë të përmbledhur gjetjet kryesore dhe tipike të sezoneve 1992-94 të gërmimit dhe studimet që lidhen me to në shpellën e Konispolit7.

Vendbanimi dhe gërmimi i tij

Shpella e Konispolit e njohur nga vendasit si shpella e Kërçmoit, përfaqëson një formim karstik në një mjedis depozitimesh gëlqerore dhe bimësie të tipit të makieve (fig. 2). Ajo ndodhet në një lartësi prej 400 m mbi nivelin e detit, pranë majës së malit të Saraqinit, rreth 20° 10 në Lindje, 39° 40 në Veri. Hyrja e saj kryesore është e mbrojtur nga erërat e ftohta veriore. Ajo është e orientuar nga jugperëndimi nga ku përftohet një pamje dominuese e luginës në këmbët e Saraqinit, e kanalit dhe e ishullit të Korfuzit. Shpella është afërsisht 50 m e gjatë, shkon deri në 6 m gjerësi dhe ka një lartësi maksimale të brendshme prej 6 m ( fig. 3). "Dritaret" në tavanin pranë hyrjes kryesore dhe në skajin perëndimor të saj krijojnë kushte për ndriçim dhe qarkullim të

1. Instituti Arkeologjik, Akademia e Shkencave, Tirane, Shqipëri.

2. Program në Antropologa, Universiteti i Texasit në Arlington, Texas, SHBA.

3. Departamenti i gjeologjisë, Universiteti i Texasit në Arlington, Texas, SHBA.

4. Departamenti i Arkeologjisë, Universiteti i Bostonit, Boston, Massachusetts, SHBA.

5. Departamenti i Antropologjisë, Universiteti i Kalifornisë, Berkeley, California, SHBA.

6. Biologisch-Archaeologisch, Rijksuniversiteit, Groningen, Hollande.

7. Projekti u financua pjesërisht nga Instituti i Arkeologjisë, Tirane dhe nga National endowment for the Humanities (bursa no.RK-20073 dhe RK-20130), Institute for Aegean Prehistory dhe University of Texas at Arlington. Bashkëdrejtorët u janë mirënjohës burimeve të mësipërme për mbështetjen e tyre. Anëtarë të ekipit për dy sezonet e para ishin : Prof. Francis Harrold, University of Texas at Arlington (strallet) ; Prof. Brooks Ellwood, University of Texas at Arlington (gjeoarkeologji, arkeomagnetizëm) ; Prof. Julie Hansen, Boston University (paleoetnobotani) ; Dr. Nerissa Rusell, University of California, Berkeley (zooarkeologji) ; Dr. Jjere Wickens, Lawrence University (perdurimi i shpellave antike, specialist gërmimi) ; Prof. Sytze Bottema, Biologisch-Archaeologisch Instituti, Rijkusuniversiteit, Groningen (palinologji) ; Lorenc Bejko, Instituti Arkeologjik, Tirane (Epoka e Hekurit) ; Ilir Zaloshnja, Instituti Arkeologjik, Tirane (skicograf artist) ; dhe Haul Shabani , mësues historié në gjimnazin e Konispolit. Gjithashtu falenderojmë Prof. Namik Bodinaku (Drejtor i Institutit Arkeologjik) dhe Prof. Frano Prendi, të cilët vizituan vendbanimin në vitin 1993 dhe shprehën interes të madh për projektin tonë.

doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw
doc-ctrl/page/rotate-ccwdoc-ctrl/page/rotate-ccw doc-ctrl/page/rotate-cwdoc-ctrl/page/rotate-cw